Dominik Smole
Zlata čeveljčka
Mestno gledališče ljubljansko
Zasedba
Režiserka: Anja Suša
Dramaturginja: Petra Pogorevc
Scenografka: Zorana Petrov
Kostumografka: Barbara Stupica
Avtor glasbe: Laren Polič Zdravič
Svetovalec za gib: Damjan Kecojević
Lektorica: Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos
Vodja predstave Borut Jenko, šepetalka Neva Mauser Lenarčič, tehnični vodja Jože Logar, vodja scenske izvedbe Janez koleša, vodja tehnične ekipe Branko Tica, tonska tehnika Sašo Dragaš in Tomo Božič, osvetljevalca Boštjan Kos in Bogdan Pirjevec, frizerka Ksenija Imerovič, garderoberki Angelina Karimović in Tatjana Cirman, rekviziter Sašo Ržek
Sceno so izdelali pod vodstvom mojstra Vlada Janca in kostume pod vodstvom mojstric Irene Tomažin in Branke Spruk v delavnicah MGL.
Igrajo
Dr. Predsednik senata: Boris Ostan
Dr. Prisednik senata: Milan Štefe
Dr. Poročevalec: Primož Pirnat / Gregor Čušin
Obtoženi: Jernej Gašperin
Odvetnica: Anja Drnovšek
Tožilec: Jaka Lah
Administratorka: Karin Komljanec
Sodni sluga: Gregor Prah k. g.
O uprizoritvi
Predstava traja 1 uro in 45 minut in nima odmora.
Premiera: 11 september 2014
Pri človeku, če si želimo razumno razmišljati o njem, je v navadi upoštevati prej življenje, in šele potem smrt, ali ne?
Samomorilec, ki je (bil) po poklicu igralec, se znajde pred sodiščem, ki naj presodi, ali mu je dovoljeno zares umreti ali pa se bo vrnil v življenje kot neuspešen v smrti. Sodišče, kjer ni zapisnika, čeprav se ves čas piše, kjer člani senata diskurz obravnave prekinjajo z ekskurzi v svoje asociativne spomine in prigode, odloča o vprašanju življenja in smrti nekoga, ki si je de facto sodil že sam. Nihče ne vpraša, kaj je tega človeka gnalo v smrt, ker so de iure druge reči pomembnejše. Nihče se ne ukvarja s samim dejanjem, dosti pomembnejše je, kje je samomorilec dobil vrvico za obešanje. Jo je bil res ukradel, kot trdi oškodovanka? Te v bistvu nepomembne podrobnosti nevarno obračajo barko procesa zoper nekoga, ki si ne želi več vrniti med žive. Izid je negotov in sodišče do obtoženca ni prav nič prizanesljivo.
Dominik Smole je za svoj dramolet leta 1983 prejel tudi Grumovo nagrado na Tednu slovenske drame
Tri desetletja po nastanku Smoletovega dramoleta nam je kontekst formalizirano izpraznjenega, nehumano birokratiziranega in absurdno brezpomenskega življenja še vedno domač, a ga verjetno občutimo drugače, kar skuša z interpretacijskimi poudarki upoštevati tudi beograjska režiserka Anja Suša, pri tem pa k nihilizmu nagnjen premislek o življenju in smrti uprizarja predvsem kot bedo urbane družbe.
Nika Arhar, Delo
Fotogalerija
